POROKA: Tina in Boštjan

JESEN

V tako lepem vremenu pa lahko nastane kakšna lepa slika. Sploh jesenske barve so lepe. In ko gre človekna sprehod, je skoraj greh, če ne vzame s seboj fotoaparata :-)

16. LJUBLJANSKI MARATON

Letos sem na 16. Ljubljanskem maratonu tekel svojo drugo maratonsko preizkušnjo. Prvič sem maraton pretekel leta 2009, in sicer 42km. Pretekel sem ga v času 3:08:51. To je bil velik uspeh zame. Takrat sem prvi krog pretekel v času 1:23:48. Letos pa sem se prav tako prijavil na 42km. Toda žal sem 3 tedne prej zbolel in nisem nič tekel...nato pa sem imel še obveznosti v službi in prav tako ni bilo nič časa za tek. Celo leto sem tudi bolj kot ne kolesaril. Zato sem se tik pred maratonom odločil, da grem na 21km in probal teči na čas.

Pri 18km sem bil še med 40-terico, toda potem me je začelo zmanjkovati. Kot kaže, sem le precenil svoje sposobnosti na začetku in sem se preveč zagnal. Začeli so me prehitevati...in motivacija je počasi padala. Toda k sreči je Ljubljanski maraton velik dogodek in ga spremlja veliko ljudi, ki spodbujajo vsakega...tudi če ga ne poznajo...in prav to dvigne tekaču samozavest ter mu da elan...in še sem zdržal naprej. Sicer sem izgubil nekaj mest, toda prišel sem v času, ki sem si ga zadal. Je pa res, da sem prišel v cilj popolnoma utrujen...

...takrat sem si rekel, da enega kroga s takšnim tempom pa res ne bi mogel preteči. In zelo sem bil vesel majhnega pregrizka :-)

 

Skratka, letos je bil maraton bolj na hitro izveden, brez kakršnih koli priprav. No, saj tudi drugače jih ne bi imel, razen da bi raje namesto kolesaril, več tekel. Toda imam nov cilj za drugo leto...preteči mali maraton (21km) v času nekje 1:16:00. Sam pri sebi vem, da z malo več teka, in bolj pravilno prehrano, sem zagotovo sposoben doseči takšen rezultat. No, bomo videli naslednje leto kako bo s časom in voljo. Čeprav za voljo se mi ni potrebno bati. Namreč tek mi pomeni veliko in res uživam kadar tečem. In res ja...I WAS BORN TO RUN...

NORO LETO 2010!

Res celo leto nisem nič napisal v blog. In sicer z določenim razlogom...ni bilo časa...toliko se je dogajalo...

Imel sem kar nekaj dela še na faxu, da sem dokončal izite... Medtem ko je bila Nina že tako pridna in imela podelitev diplome.

Z Nino pa sva se odličila, da si bova kupila najin prvi avto, katerega njena sestra Petra "ne mara"...le zakaj... Pa ne, saj ne misli res, toda ta avto je bil povod za vse, kar se je potem dogajalo :-) In ja, kupila sva "belo strelo" (kot reče najin nečak Žan) CLIO-ta.

Letos sem Nino končno peljal na Polete v Planico. To sem ji obljubljal že zelo dolgo časa, toda želja se ji je izpolnila. In polete si je ogledala celo s trenerskega stopla.

Nekaj malega oddiha sva si tudi privoščila. In sicer, kot vsako leto za prvomajske praznike oddih v Medulinu, poleti smo šli na "turnejo" po Srviji (Vršac, Novi Sad, Beograd...), šla sva tudi na Sedmera jezera...

 

  

Z Mihcem sva si zrihtala še en posel. Pravzaprav ga je zrihtal Mihc. To pa je bilo slikanje poroke v Piranu. Res super poroka in dober zaslužek :-)

Moje starše pa sva presenetila in se nenapovedano najavila za vikend pri njih na morju. Kar pojavila sva se zjutraj pred njihovo prikolico. To je bilo presenečenje. Pa tudi če sva samo vikend preživela na Viru, je bilo v redu. To je bil namreč najin letošnji dopust.

No, in potem se je začelo... 31.3.2010 sva namreč že vsem povedala, da se bova poročila letos... Če povem po resnici, je bila ta najina odločitev res nenapovedana. Celo poletje sva se pripravljala na poroko, ob enem pa sva si rihtala stanovanje. In tudi sva ga kupila v Velenju. In prav zato Petra "sovraži" najin avto, ker z avtom se je vse začelo...in prišlo tudi do poroke. Tako se je Nina odselila iz Ljubljane in preselila v Velenje takoj po poroki. Poročno potovanje pa sva si privoščila kar v Podčetrku (poročni vikend). Poroka je bila odlična. Vse je šlo po načrtu.

 

Za piko na i pa sva dodala še to, da si je Nina našla službo v Velenju. Jaz pa sem tudi 24.septembra (to je natanko 3 leta po prvi diplomi) še drugič diplomiral in si pridobil naziv uni.dipl.inž.el. In s tem sem se poslovil od faxa.

S 1.oktobrom pa sem se zaposlil v Gorenju. No, tako nekako (hitri pregled) je izgledalo najino leto. Nepozabno in polno sprememb. Bolje si ga skorajda ne bi mogel zamisliti. Drugo leto 2011 pa novim podvigom naproti...ki pa so... Bomo videli... :-)

Lepe praznike in srečno 2011 vsem!